Glasba ima pri vzgoji otrok neprecenljivo vlogo, saj prispeva k uresničevanju široke palete vzgojno-izobraževalnih ciljev. Glasbene izkušnje spodbujajo raziskovanje drugačnih in novih področij, povečajo otrokovo izražanje čustev ter izostrijo zavedanje in opažanje čustev drugih. Otrok skozi poslušanje, izvajanje in ustvarjanje glasbe intelektualno raste, saj ga glasba vodi k razmišljanju in reševanju problemov ter organizaciji zaznav v smislu povezav, primerjav in ustvarjanja novih pojmov.

Prav tako kot Bachove cvetne esence pomagajo tudi Bachovi cvetni plesi pri premagovanju negativnih čustvenih stanj, ki vplivajo na slabo počutje oziroma izzovejo fizična neravnovesja. Naravno in blago zdravijo vzroke bolezenskih stanj zaradi nepravilnih življenjskih odzivov in vodijo do izboljšanja psihofizičnega počutja.
Koreografije zanje je sestavila latvijska zdravilka, koreografinja in plesalka Anastasia Geng (1922–2002), ki je intuitivno povezala zdravilne lastnosti posameznih rastlin s sporočili izbranih gibov in različnimi oblikami krožnih plesov.

Zdravljenje z zvokom je eno najstarejših zdravljenj v zgodovini, njegove pozitivne učinke danes potrjuje tudi sodobna znanost in številne izkušnje. Zdravljenje z zvokom temelji na predpostavki, da je tudi telo skupek vibracij, ki se ob bolezni »razglasi« in izgubi svoj ritem. Da bolje razumemo zdravljenje z zvokom, nam pomaga zavedanje dejstva, da vse stvari v vesolju vibrirajo: atomi, celice, vsa živa materija. Izbrani zvočni valovi vstopijo v telo in znova vzpostavijo uravnoteženo valovanje v organizmu tam, kjer se je zaradi bolezenskih stanj le-to spremenilo. Vibracija oziroma zvok obstoja v slišni ali neslišni obliki (ultrazvok, infrazvok).

Avtor nevro-psiho-akustične terapevtske metode je francoski zdravnik otorinolaringolog dr. Alfred Tomatis. Razvil je posebne postopke poslušanja glasbe, s katerimi lahko zmanjšamo in celo odpravimo številne probleme: težave pri učenju nasploh, težave pri učenju tujega jezika, motnje pozornosti, težave pri usvajanju glasbenih veščin (petje, igranje na glasbila), hiperaktivnost, legastenija: disleksija, disgrafija, diskalkulija, jecljavost, depresija zapoznelost razvoja pri motoriki in govoru, čustvene, komunikacijske in psihomotorične težave, motnje avtističnega spektra …