Glasba ima pri vzgoji otrok neprecenljivo vlogo, saj prispeva k uresničevanju široke palete vzgojno-izobraževalnih ciljev. Glasbene izkušnje spodbujajo raziskovanje drugačnih in novih področij, povečajo otrokovo izražanje čustev ter izostrijo zavedanje in opažanje čustev drugih. Otrok skozi poslušanje, izvajanje in ustvarjanje glasbe intelektualno raste, saj ga glasba vodi k razmišljanju in reševanju problemov ter organizaciji zaznav v smislu povezav, primerjav in ustvarjanja novih pojmov.

Glasbene izkušnje so pomembne tudi pri njegovem fizičnem razvoju. Ob petju, igranju glasbil in ritmičnem gibanju pridobiva in povečuje nadzor nad svojim telesom in tako lažje raziskuje okolje. Ne nazadnje otrok ob glasbi tudi razvija pojem o samem sebi, saj prek organiziranega zvočnega okolja spoznava samega sebe ter se kot osebnost vrašča v kulturno stvarnost, ki ga obdaja.

Glasba torej pomembno vpliva k otrokovemu socialnemu, emocionalnemu, intelektualnemu in fizičnemu razvoju. Predvsem pa ima glasba nepogrešljivo vlogo pri estetski rasti.

Glasba je umetnost, ki ideje in čustva izraža prek zvokov in ritmov. Ta komunikacija v nas razvija občutek bogastva, polnosti in lepote. Moč glasbe vzbudi v nas najglobje emocije prav zaradi svoje estetske dimenzije. Ta dimenzija se nanaša na proces dojemanja, občutenja, organiziranja in razmišljanja o glasbenih izkušnjah. Rezultat tega procesa so ekspresije, ki imajo za poslušalca nek pomen. Ko je otrok sposoben poslušati glasbo, občutiti njeno sporočilo, jo dojemati in razmišljati o njej, skratka reagirati na njeno lepoto, razvije znanje in  potrebo po glasbenih izkušnjah.

Dolgoročni cilj pedagoškega procesa je razviti estetski potencial do popolnosti. Vsakemu otroku moramo pomagati oblikovati njegov lastni okus in občutek. Skozi glasbene izkušnje ga moramo spodbuditi k iskanju lepote in razumevanja ter mu omogočiti, da najde samega sebe v resničnem doživljanju glasbene umetnosti.